PollyStop
C1 · Stretch yourself 240 words · 3 min

Eno zrno soli

At dawn Polly sits on the lighthouse at the very tip of the town, watches the fishing boats leave, and flies out over the sea with the taste of one grain of salt.

Illustration for Eno zrno soli

Before you read

Before you read

Listen to Polly read it
Slovenian voice

Zadnje jutro je Polly odletela čisto na konico polotoka, kjer mestu zmanjka kopnega. Tam na starem obalnem zidu stoji majhen bel svetilnik poleg okrogle cerkve, valovi pa pljuskajo vse do kamna. S konice je bilo mesto res videti kot ladja: zvonik njen jambor, strehe njen tovor, vse skupaj potisnjeno v Jadran in vztrajno na svoji smeri.

Ribiške barke so druga za drugo zapuščale mali mandrač, motorji so tiho brneli na mirni vodi in vsaka je za seboj vle...

Ribiške barke so druga za drugo zapuščale mali mandrač, motorji so tiho brneli na mirni vodi in vsaka je za seboj vlekla sled svetlobe. Visoko zgoraj je zvon v stolpu odbil uro in zvok se je zvalil čez strehe in daleč na morje. Na trgu je bronasti violinist stal sam na svojem belem kamnu in prvo sonce je našlo njega, preden je našlo karkoli drugega.

Polly je imela na jeziku še vedno okus enega samega zrna soli, ali pa se ji je tako zdelo, kar je bilo na koncu isto....

Polly je imela na jeziku še vedno okus enega samega zrna soli, ali pa se ji je tako zdelo, kar je bilo na koncu isto. Morje, sonce, lesene grablje in potrpežljive roke, isti recept že več kot sedemsto let, in iz izkupička zgrajeno mesto rožnatih in okrastih hiš. Nenavadno je zgraditi mesto iz nečesa, kar se v dežju raztopi. Še bolj nenavadno je, da je uspelo.

Enkrat je obkrožila polotok, nizko nad strehami, mimo čipkastih balkonov, zglajene levje šape in toplega belega trga,...

Enkrat je obkrožila polotok, nizko nad strehami, mimo čipkastih balkonov, zglajene levje šape in toplega belega trga, nato pa se je dvignila na jutranjem vetru. Za njo je kamnita ladja postajala vse manjša in se ni premaknila. Pred njo je bilo morje odprto in bleščeče in imelo je, čisto rahlo, okus po soli.

That's the story.

Your words